Iskrena skrb in predanost
Za varstvo Lunba sva se odločila, ko sva po izteku porodniškega dopusta iskala osemmesečno varstvo, dokler ne bi najin Bor vstopil v redni vrtec. Ker je bil kot dojenček izredno razdražljiv in je zaradi blage hipotonije pa tudi zadržanega, previdnega, hkrati pa ihtavega temperamenta potreboval več potrpežljivosti in spodbud za sodelovanje kot povprečen otrok, me je posebej skrbelo, ali bodo v novem okolju uspeli imeti dovolj posluha in potrpežljivosti zanj. Zasebno varstvo v manjši skupini mi je bilo kljub višji ceni zanimivo tudi zaradi manj bolezni.
Varstvo Lunba se je izkazalo za boljšo kombinacijo ‘domačega’ in ‘vrtčevskega’ varstva, kot bi si jo sploh lahko želela. Vzgojiteljica Anita je vzor potrpežljivosti in nežnosti do otrok, hkrati pa ji uspe med otroki vzdrževati disciplino, spoštovanje in naklonjenost, tako do nje kot do drugih otrok. Najbolj sem ji hvaležna za resnično iskreno skrb in predanost temu, da v vseh okoliščinah naredi tisto, kar je najbolje in kar potrebuje otrok, upoštevaje njegove posebnosti.
Nina in vsi sodelujoči se ves čas ustvarjalno trudijo, da otroci uživajo ves čas bivanja v vrtcu v igri znotraj ali na prostem (v lepem vremenu so bili čim več zunaj in odhajali na sprehode, kar je bilo super), branju knjig, odličnih in zdravih obrokih (Bor ni doma nikoli pojedel toliko kot v vrtcu!). Bor mi je vedno znova ponosen prinašal izdelke; ob njegovi vznemirjenosti in veselju, da mi lahko pokaže kaj je ustvaril, mi je šlo včasih kar na jok :-)
Njegove dogodivščine pa sem lahko redno spremljala tudi preko rednih in pogostih objav na fb in spletni strani, kjer je bilo očitno, da uživa.
Ob vsej skrbni in pozorni negi in varstvu, ki so jo deležni otroci, se tako prav nič ne zanemarja ampak veliko pozornosti namenja spodbujanju samostojnosti, pojmov in spretnosti, kot jih predvideva kurikulum za vrtce. Ker je Bor v Lunbi lepo napredoval in mu je bilo tam tako zelo všeč, sva se nato kljub septembrski možnosti vpisa v javni vrtec odločila, da ostane v Lunbi še dodatno leto, ko bo (tudi z Lunbino pomočjo) bolje pripravljen za malo bolj ‘masovni pristop’– in nikoli nama ni bilo žal :-)
Hvala Lunba :-)